ŽITNA PROGASTA RJA - PUCCINIA GRAMINIS  PERSOON.

Gostiteljske rastline

Gliva okužuje ječmen, oves, rž, tritikalo, pšenico in številne gojene in samonikle vrste trav. Pri tej glivi so prvič ugotovili fiziološko specializacijo. Specializirana forma lahko okužuje samo posamezno rastlinsko vrsto (pšenico npr. f. sp. tritici). Rja ima tudi vmesna gostitelja, češmin (Berberis vulgaris) in mahonijo (Mahonia sp.).

Bolezenska znamenja

Gliva okužuje vse zelene dele rastline, vendar so najznačilnejši znaki na bili. Na vseh okuženih organih se pojavijo rjavkasto oranžne prašnate proge. To so ležišča enoceličnih letnih trosov (uredosorusi). Značilno je da so le-ti obkroženi z raztrgano povrhnjico. Pogosto opazimo okoli uredosorusov zelen halo. Uredospore širijo okužbo, dokler je žito zeleno, kasneje, ko začne zoreti, se začno oblikovati črne proge; ležišča zimskih trosov - televtosorusi s televtosporami.

Na vmesnem gostitelju (češmin, mahonija) se na zgornji stani listov ali drugih zelenih organih pojavijo rumenkasto oranžne pege in v njih drobne črne točke (spermogoniji). Na spodnji strani listov se kasneje oblikujejo pomarančasto rumena čašasta plodišča - ecidiji.

Pojav bolezni pospešujejo dež, megla in rosa, skratka vlažno vreme.

Razvojni krog

Gliva se ohranja v obliki televtospor, lahko pa od ene do druge setve na samosevcih v uredostadiju in jeseni preskoči na novo posejano žito. Televtospora kali z bazidijem na katerem se oblikujejo 4 bazidiospore. Te veter prenese na listje češmina ali mahonije. Na njih se pojavijo rumeno oranžne pege s črnimi točkami. To so vrčasta trosišča (spermogoniji) ugreznjena v rastlinsko tkivo. V njih se oblikujejo enocelične okrogle spore (spermaciji). Okoli plodišč zrastejo posebne receptivne (iskalne) hife na katere se primejo spermaciji. Nato pride do kopulacije in oblikovanja dikariontskega micelija. Kopulirajo lahko tudi heterotalične hife ali pa spermaciji.

Na dikariontskem miceliju se oblikujejo pomarančasto rumena čašasta plodišča (ecidiji) z ecidiosporami. Te veter prenese na dikarionske gostitelje (žita), kjer kalijo.

Na miceliju se oblikujejo subepidermalna ležišča letnih trosov (uredosorusi) z enoceličnimi uredosporami. Ko začne žito dozorevati, se začno na istem miceliju oblikovati črna ležišča zimskih trosov (televtosorusi) z dvoceličnimi televtosporami.

Varstvo

• setev odpornih sort

• uporaba sistemičnih foliarnih fungicidov

• ukrepi, ki zmanjšujejo vlago v posevku (redkejša setev, odstranjevanje plevelov, ipd.);

• uničevanje vmesnih gostiteljev (nepomembno).

Besedilo: Franci Celar